Ura resnice

Rekord v prevoženi razdalji v 1 uri se je razvijal kar prek 140 let. Za prvi mednarodno sprejeti rezultat velja poskus Američana Franka Doddsa, ki je leta 1876 prekolesaril 26.508 km, prvo uradno rekordno znamko pa je s 35.325 km leta 1893 postavil Henri Desgrange, prvi organizator dirke Tour de France.

Rekorde so skozi zgodovino med ostalimi podirali tudi šampioni velikih dirk kot so Fausto Coppi (45.798 km leta 1942), Jacques Anquetil (46.159 leta 1956) ali največji v zgodovini Belgijec Eddy Merckx, petkratni zmagovalec tako dirke Tour de France kot Giro d’ Italia, ki je leta 1972 postavil izjemno znamko 49.431 km. Po rekordu, ki ga je dosegel na tradicionalnem kolesu v Mexico Cityju, je dejal, da je bila to najtežja dirka v življenju.

Napredek in spremembe pravil, Wiggins aktualni svetovni rekorder

V osemdesetih in devetdesetih je sledil napredek s tehničnimi izboljšavami koles, spremenjenimi okvirji, z aerodinamičnim pristopom in tudi novimi položaji na kolesu. To obdobje je zaznamoval dvoboj Chrisa Boardmana (52.270 km leta 1993 in 56.375 km leta 1996) ter Graema Obreeja (52.713 km leta 1994), rekordno znamko pa je v tem obdobju postavil tudi znameniti španski šampion Miguel Indurain (53.040 km leta 1994).

Leta 1997 je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) spremenila pravila ter vodila vzporedno rezultate pri kategoriji »UCI Hour Record«, ki je pri vožnji na eno uro pogojevala enako opremo kot jo je imel Merckx leta 1972 (brez čelade, diskov in okvirja iz enega kosa) ter »Best human effort«, t. i. najboljši človeški poskus, kjer je bila dovoljena moderna oprema.

Leta 2014 je UCI obe kategoriji združil in novo najboljšo znamko po danes veljavnih pravilih je prvi postavil Jens Voigt (51.110 km leta 2014), aktualno znamko pa je postavil Sir Bradley Wiggins. 7. junija 2015 je na velodromu v Londonu prekolesaril 54.526 km. Med kolesarkami je aktualna rekorderka Američanka Evelyn Stevens s prevoženih 47.980 km februarja letos. Vsi rekordi so bili doseženi na zaprtih velodromih.

Lov na slovenske rekorde na velodromu v Češči vasi

Slovenski rekord je v rokah Boštjana Mervarja, ki je leta 1999 na zunanjem velodromu v Češči vasi pri Novem mestu prevozil 45.498 km. To bo znamka, ki jo bo 1. junija v okviru »Frutabela velodrom rekord« dogodka poskusil izboljšati mladi in nadarjeni U-23 reprezentant Jon Božič, sicer tudi varovanec omenjenega aktualnega rekorderja Mervarja, sedanjega trenerja KK Adria Mobil.

Med dekleti bo prvo uradno rekordno znamko na eno uro postavila reprezentantka Alenka Novak, med amaterji pa bo svetovni amaterski rekord lovil petkratni svetovni prvak med amaterji v cestnem kolesarstvu Igor Kopše. Prva rekordna znamka bo postavljena tudi med parakolesarji – David Kuster, trikratni predstavnik Slovenije na paraolimpijskih igrah,  bo  določil čas na krajši, 1000 metrski razdalji.